Dišave za dom

Vsak dom ima svoj vonj, ki je njegovim domačim takoj prepoznaven in običajno tudi prijeten. Vendar pa na ta »pristen« vonj nekega domovanja vplivajo tudi mnogi vonji, ki nam niso ljubi, ali pa si včasih zaželimo v svojem stanovanju nečesa bolj osvežilnega, bolj intenzivnega.

Zakaj uporabljamo dišave za dom

1. Dišave, ki prekrijejo neprijetne vonje. Te so gotovo najbolj pogosto v uporabi, z njimi pa vplivamo na neprijetne vonje v različnih prostorih. Uporabljamo jih v kopalnici in stranišču, da bi v domu prikrili vonj po cigaretnem dimu, po pripravi hrane (cvrtje, peka palačink, priprava rib,), prikrili vonj, ki ga povzročajo hišni ljubljenčki (mačje stranišče, pasji kožuh,), ki prihaja iz zabojnika z odpadki …
2. Dišave, ki poskrbijo za »osvežitev«. Nekatere dišave za dom se uporabljajo nenamensko oziroma se pri njihovi uporabi v prvi vrsti ne trudimo, da bi vplivali na vonj, temveč nekaj drugega – da bi vplivali na čistočo. Tako lahko prijeten vonj v domu dosežemo s čistili za tla, s pranjem perila (dišave pralnega praška in mehčalca,), s posebnimi vložki za sesalnik …
3. Dišave, ki imajo funkcijo aromaterapije. Kadar bi se radi zgolj dobro počutili in si želimo, da bi naš dom dišal, saj smo potem veliko boljše volje, uporabljamo najrazličnejše dišave za dom zaradi aromaterapije. Nekatere nas poživijo, druge pomirjajo, tretje vplivajo na odpiranje naših dihalnih poti pri prehladu …

Vrste dišav

1. Kadar želimo na hitro prikriti neprijetne vonje, ki so na primer posledica kuhanja, je potrebno dom najprej temeljito prezračiti, nato pa uporabiti še namensko dišavo v pršilu – pršila so veliko hitreje učinkovita kot na primer sveče, saj jih uporabimo po vsem stanovanju, prav tako lahko popršimo prav tekstil (zavese, zofa,), kamor se neprijetne vonjave najraje primejo.
2. Za prijetno odišavljenje in atmosfero ter nežen vonj se običajno uporablja dišeče sveče. Kljub temu, da je njihov vonj zelo intenziven, se pri gorenju niti in topljenju voska del arome uniči. Sveče so prijetne predvsem takrat, ko si želimo ustvariti občutek udobnega in ljubečega doma, ki je prežet s toplino.
3. Olja za aromaterapijo običajno pripravimo v izparilnike, pod katerimi prižgemo čajno svečko. Bolj rožne in sadne vonjave uporabljamo tako kot svečke, zgolj za prijeten vpliv na razpoloženje, če uporabimo močnejše vonje, na primer vonj čajevca, evkaliptusa in bora, pa lahko zelo hitro dosežemo intenziven vonj v vsem domu in si tako pomagamo pri odpiranju dihalnih poti.
4. Razne druge umetne arome in osvežilci, ki se avtomatsko dozirajo iz razpršilnikov na baterije, jih vključimo v vtičnice, ali pa so v obliki želeja v delno propustnih embalažah, veljajo večinoma za tiste dišave za dom, ki jih uporabljamo bolj kot ne na straniščih. Načeloma sicer niso nevarni zdravju, vendar nas dejstvo, da gre za popolnoma umetne stvari, precej odbija.
5. Različne starejše oblike dišav se uporabljajo redkeje. Kadila, ki so bila nekoč tako modna, so danes precejšnja redkost, saj so si vonji izjemno podobni in veljajo za »težke« – indijske paličice res hitro odišavijo prostor, a vsi vonji so pač »indijski«. Tudi potpouri, suho odišavljeno cvetje, se skorajda več ne uporablja – ker so vonjave prenežne oziroma je treba cvetje ves čas na novo odišavljati. Žal to velja za mnogo dišečih rastlin: celo sivka se precej hitro razdiši.