Postavitev vgradne omare

Ker imajo vgradne omare to lastnost, da se jih izdeluje do milimetra natančno jih je seveda mogoče postaviti na najrazličnejše konce naših prostorov in ambientov. Po večini so največkrat uporabljane v garderobnih sobah in spalnicah, nato v otroških sobah in vseh vrstah mansardnih in etažnih stanovanj. Nadalje pa njihovo pogostejšo uporabo zaznamo v hodnikih, predsobah, tudi shrambah, kleteh in ostalih prostorih, ki so namenjeni za shranjevanje garderobe, večjih kosov kot so na primer kovčki in ostala prtljaga.

Vgradne omare zaradi svojih lastnosti prilagajanja lahko tako med postavimo med dva zida. Ta postavitev je pravzaprav celo najbolj pogosta, saj je kar precej prostorov in stanovanj (tako tistih, ki jih obnavljamo ali tistih povsem novih) projektirana tako, da že upošteva vgradnjo omare. Ker jih vgradimo tako, da segajo od tal do stropa lahko čudovito s postavitvijo od zidu do zidu v celoti zapolnimo prostor. Pri tem je globina teh vgradnih omar klasično sicer nastavljena na 60 centimetrov, a ni jih ravno malo primerov, ko želimo globino še nekoliko povečati. Še več pa je primerov, ko želimo globino zaradi samega prostora in izkoristka tudi nekoliko zmanjšati. Tako je kar precej povpraševanj po tem ali so vgradne omare lahko postavljene za globine morda 50, 40, občasno pa tudi manj centimetrov.

Glede na to,da gre za pohištvo, ki je narejeno po meri, se jih mnogokrat izdeluje tudi za globine 20 centimetrov in manj (seveda brez vrat). Po navadi takšne omare služijo kot razstavne vitrine, nemalokrat primerne za prodajne in razstavne salone, zbirateljske vitrine in podobno. Za domačo uporabo so nižje globine seveda vprašljive, saj, če upoštevamo, da je debelina drsnih vrat nekje med 8 in 10 centimetri, je potem vprašljivo kaj je tisto kar bi lahko uporabili in zložili v nižje globlje omare in police.

Pri tem ne gre pozabiti tudi želje nekaterih, da drsna vrata vgradne omare postavijo nekoliko globlje v prostor in se nato same police nahajajo (četudi nimajo večjih globin) nekoliko globlje v prostoru za drsnimi vrati. Razmak med drsnimi vrati in korpusom (notranjostjo omare) je lahko poljuben.

Lahko naredimo tako, da je minimalen (ko govorimo dejansko o vgradni omari z drsnimi vrati po meri), lahko pa povsem poljubno širok, kjer drsna vrata dejansko že popolnoma odstopajo od korpusa.

Ti primeri se največkrat uporabljajo v primerih vgradnje vgradnih omar ali korpusov v obliki garderobne sobe, saj s postavitvijo drsnih vrat bližje ostalim prostorom in večjim razmakom do korpusov dejansko pridobimo novo sobo. Takšne sobe praviloma uporabljamo ob spalnicah, tudi otroških sobah, kakor tudi v mansardnih prostorih na splošno. V teh primerih je pridobimo na prostorih in tisto kar še posebej šteje je, da v takšne omare (prej prostore in samostojne sobe) lahko spravimo kose garderobe in ostale kose, ki jih v primeru, da so drsna vrata takoj bo korpusu, en moremo.

Vzamimo za primer kovčke, posteljnino, sesalce, košare, pakete, škatle in ostalo podobno »kramo«, ki jo nekam sicer moramo postaviti, a tudi, ko damo izdelati vgradno omaro po meri, najpogosteje za njih ne najdemo prostora.

V primeru klasičnih omar pa tako ali tako potem razne sesalce in podobe reči »tiščimo« v luknje in reže, ki jih najdemo zgolj po naključju, še manj pa, da bi te bile planirane in načrtovane. Od tod tudi razlog, da se kasneje takšno stanovanje spremeni v zbiralnico krame in ostalih reči, ki jih občasno,r edno, včasih pa tudi sploh več ne, uporabljamo pri svojem življenju in delu.

Besedna zveza “stanovanje Ljubljana” je zelo iskana na spletnih iskalnikih. Več o tej temi v našem članku.